Februar je poznan po obilnem sneženju in tako so tudi v začetku februarja 1999 Slovenijo prizadele obilne snežne padavine. Ponekod je zapadlo tudi več kot en meter novega snega, sneg je za več dni ohromil promet in življenje, številni kraji so bili odrezani od sveta in brez elektrike.
Vremenska situacijaV začetku februarja 1999 je nad severovzhodno Evropo nastalo globoko in obsežno ciklonsko območje, nad Alpe je z močnimi severnimi do SZ vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak. V Nemčiji, Avstriji in na Češkem so pihali orkanski severozahodni vetrovi, ki so povzročili veliko škodo. Na severni strani Alp je tudi močno snežilo, Finsko in severovzhod Evrope je zajel polarni mraz. V soboto 6.2. je naše kraje ob močnih SZ vetrovih hitro prešla hladna fronta, a večjih padavin ni povzročila. Nova hladna fronta se je že naslednji dan od severa bližala Alpam in nas prešla v noči na ponedeljek 8.2.1999, ko je nad severnim Jadranom nastal tudi sekundarni ciklon.
V torek se je od severa Alpam bližal nov ciklon, ki se je v noči na sredo 10.2. pomaknil v severno Sredozemlje in se še poglobil. S sabo je z JZ vetrovi prinašal zelo vlažen zrak, v njegovem zaledju pa je od severa pritekal mrzel polarni zrak. Ciklon se je v sredo čez dan preko Jadrana pomikal proti JV.
V naslednjih dneh je nad srednjo Evropo nastal anticiklon, nad Sredozemljem pa je še vztrajalo ciklonsko območje, ki je predvsem na Balkanu še povzročalo padavine.
Potek vremenaPrva v seriji hladnih front je Slovenijo prešla v soboto 6.2.1999 dopoldne, a jo je zaradi SZ višinskih vetrov le preskočila, za njo pa so zaradi mrzlega zraka v višinah nastajale snežne plohe, čeprav je bilo po nižinah še dokaj toplo s temperaturami med 5 in 8°C.
V nedeljo 7.2. se je pred novim poslabšanjem ponovno pooblačilo, zapihal je tudi močan jugozahodnik, zato so predvsem v vzhodni Sloveniji temperature poskočile in presegle 10°C. Vremenoslovci so za naslednjo noč napovedovali prehod hladne fronte z manjšimi padavinami, kar pa se je kmalu izkazalo za napačno. Hladna fronta je Slovenijo res dosegla v večernih urah. Z nastankom sekundarnega ciklona v Jadranu pa se je nad JV in južno Slovenijo formiralo nevihtno jedro. Meja sneženja se je hitro spustila do nižin in v naslednjih urah je sledil močan snežni metež, ki je v JV Sloveniji povsem ohromil promet. Do ponedeljkovega jutra, ko so padavine že ponehale, je v Kočevju zapadlo 35 cm snega, na Lisci 45 cm, v Novem mestu 27 cm, na Gorenjskem in Štajerskem pa le nekaj centimetrov. Več kot 40 cm snega je zapadlo v goratih predelih JV Slovenije. Težak sneg je podrl precej daljnovodov in dreves. Močno sneženje je na severni strani Alp, v Nemčiji in na Nizozemskem povzročilo številne težave v prometu in oskrbi z elektriko.
Izboljšanje vremena je bilo le kratkotrajno, že naslednje jutro, 9.2.1999 se je od zahoda ponovno pooblačilo in rahlo sneženje se je čez dan že širilo proti vzhodu. Padavine je povzročal vlažen jugozahodnik, ki se je krepil pred hladno fronto. Tudi na Dolenjskem je sprva rahlo snežilo, ob dotoku toplega zraka v višinah pa je sneg na JV Slovenije prešel v dež, medtem ko se je sneženje v zahodni Sloveniji še okrepilo, tako da je do večera zapadlo že približno 20 cm novega snega. Hidrometeorološki zavod Slovenije je izdal opozorilo za obilne snežne padavine. Hladna fronta nas je dosegla v prvem delu noči na sredo, 10.2.1999. Dež je povsod prešel v sneg in se ob poglobitvi ciklona nad severno Italijo in Jadranom še okrepil. Izjemno močno je snežilo vse do jutra, ko je Slovenija doživela popoln infarkt. Po podatkih HMZ je samo čez noč največ snega zapadlo na območju Ljubljane, na Celjskem, v Zasavju in Predalpskem hribovju. Na Gorenjskem ga je zapadlo okoli 50 cm, v Ljubljani 40 cm, v Celju kar 58 cm, v Mariboru in Murski Soboti 25 do 30 cm, v Novem mestu 30 cm, v hribovitih predelih pa večinoma od 60 do 100 cm. In to vsega v 12 urah. Sneženje je bilo zelo silovito, sneg je bil sprva moker, nato pa suh, tako da je primrznil na drevje in povzročil obsežne snegolome. Tako močnega sneženja v Sloveniji ni bilo že od januarja 1987, v februarju pa je tako močno snežilo še leta 1969 in 1952.
Sneženje je v sredo čez dan oslabelo in v zahodni Sloveniji tudi ponehalo. Na Primorskem je pihala močna burja v sunkih do 120 km/h, ki je delala snežne zamete. Zvečer in v noči na četrtek 11.2.1999 je v vzhodni Sloveniji spet nekoliko močneje snežilo in zapadlo še dobrih 10 cm snega. Nato je sneženje ponehalo in delno se je začelo jasniti.
V četrtek zjutraj je bila tako Dolenjska pokopana pod okoli 60 cm debelim snegom, ki je bil spodaj moker, na vrhu pa suh. Približno toliko snega je bilo v tudi Ljubljani, Celju in na Brniku, okoli 80 cm v Kočevju, do 40 cm v Posočju in okoli 30 cm v Mariboru in v Prekmurju. V Julijcih je zapadlo okoli 90 cm snega, največ pa v hribovitih predelih Notranjske in na Celjskem, tudi do 120 cm. Temperature v notranjosti Slovenije so bile tistega dne okoli –2°C, temperatura na Kredarici pa se je spustila do -21°C.
V naslednjih dneh se je nad srednjo Evropo zgradil anticiklon, nad Sredozemljem pa se je še vedno zadrževalo ciklonsko območje. Na Primorskem je pihala burja, v notranjosti Slovenije pa je spet občasno rahlo snežilo, vendar so bile količine novega snega majhne.
»Narobe pravljica v belem«Slovenija je v tem sneženju doživela popoln infarkt. »Narobe pravljica v belem« je naslednji dan časopis Delo z velikimi črkami na prvi strani poročal o težavah s snegom po Sloveniji.
Predvsem ponoči in dopoldne so bile številne ceste neprevozne, zaprta so bila letališča, šole, trgovine, zdravstveni domovi, banke, pošte in bencinske črpalke, saj je bilo občasno brez elektrike pol Slovenije. Najhuje jo je odnesla Dolenjska, kjer so izpadli vsi glavni daljnovodi in je bila brez elektrike neprekinjeno 9 ur, v glavnem pa kar 18 ur. Bela Krajina, kjer je v višjih legah zapadlo kar 120 cm snega, je bila ves dan popolnoma brez elektrike. Na vrhuncu težav je bilo tako na območju Elektra Ljubljana brez elektrike kar 80.000 odjemalcev od skupno 280.000. Zaradi izpadov elektrike tudi ni bilo vode in telefonskih zvez, obstale so številne tovarne in javne službe.
Cestne in elektro službe so mobilizirale vse sile, da bi odpravile posledice. V mestih je bilo mnogo ulic neprehodnih, kjer pa so sneg le odmetali, so kupi segali do neba. Potem ko je bil ves cestni in železniški promet dopoldne popolnoma paraliziran, se je popoldne stanje začelo izboljševati. Še vedno pa so bile zaprte številne stranske ceste, ker je nanje padlo drevje. Na Celjskem, kjer je zapadlo med 70 in 130 cm mokrega snega, so bili številni kraji odrezani od sveta, v Ljubljani so se vrstili izpadi elektrike, krizni štab Civilne zaščite je opozoril, da sneg grozi starejšim hišam v starem mestnem jedru in pa tudi nadstreškom na avtobusnih postajališčih. Zaradi zastojev na cesti je bila marsikje ohromljena preskrba s kruhom in drugimi življenskimi potrebščinami. Sneg je povzročal težave tudi ob morju, kjer so največ težav povzročali vozniki tovornjakov, ki so kljub prepovedi silili v klance in jih zablokirali.
Poleg tega je Delo poročalo še, da so vlaki po Sloveniji zamujali več kot dve uri, če so sploh lahko vozili. Ker ni bilo elektrike, so vozile le dizelske lokomotive.
V snegu so obtičali tudi šolarji, zato je bilo predvsem v celjski in novomeški regiji zaprtih nekaj šol. Tudi iz ljubljanskega Kliničnega centra so zaradi številnih padcev na zasneženih pločnikih poročali o veliki gneči. Težave s snegom niso bile odpravljene v enem dnevu, ampak je čiščenje ulic, stranskih cest in odvažanje velikih kupov snega trajalo še ves teden. Prav tako so imeli ogromno dela delavci Elektra, da so popravili daljnovode. Ponekod v odročnih predelih so čakali še ves teden, da so ponovno dobili elektriko.
Vreme po Sloveniji 10.2.1999 ob 7. uri s podatki o količini novozapadlega snega v zadnjih 12 ali 24 urah 
